V torek, 23. februarja bo na Fakulteti za družbene vede (Predavalnica 7) ob 18. uri, potekala okrogla miza z naslovom ''Proces proti beograjskim anarhistom: Smo vsi teroristi?''. Svoje poglede in analize bodo podali Rastko Močnik, Darij Zadnikar, Nikolai Jeffs, Urška Cocej in Tjaša Pureber.

 

V začetku septembra 2009 so srbske oblasti v Beogradu aretirale šest anarhističnih aktivistov: Tadeja Kurepo, Ivana Vulovića, Sanjo Dojkić, Ratibora Trivunca, Nikolo Mitrovica in Ivana Savića. V sredo, 17. februarja, se bo na sodišču v Beogradu začelo sojenje proti šesterici, ki jo obtožnica bremeni mednarodnega terorizma. Podlaga zanjo je sum, da naj bi bili vpleteni v solidarnostno akcijo pred grško ambasado v Beogradu avgusta lani. Šest anarhistov je že več kot pet mesecev v priporu, prva dva meseca pa so bili zadrževani celo brez sleherne obtožnice. V primeru, da sodišče obtožene spozna za krive, jim grozi od 3-15 let zapora.

Dejanje, zaradi katerega tožilstvo beograjske anarhiste obtožuje mednarodnega terorizma, se je zgodilo v noči na 25. avgust 2009, ko so neznanci izvedli akcijo podpore Todorisu Iliopulosu. Ta je v tistem času v Grčiji že 40 dni gladovno stavkal v znak protesta, saj je bil že vse od decembra 2008, torej od nemirov, ki so cel mesec pretresali državo, zadrževan v priporu, ne da bi proti njemu bila podana kakršna koli obtožnica. Med “akcijo” v Beogradu je bil na fasado ambasade napisan grafit, odvrženi sta bili dve steklenici, ki sta razbili neko manjše okno. V ambasadi v tem času ni bilo nikogar, škoda pa je po ocenah grških uradnikov ambasade znašala 18 evrov.

Večina zaprtih je članov Anarho-sindikalistične inciative (ASI), ki je že dalj časa aktivna na področjih delavskega in študentskega boja, izdaja svoj lastni časopis, knjige in brošure. Vseskozi podpira različne samoorganizirane oblike političnega delovanja, tudi beograjsko parado ponosa, študentska gibanja in antifašistični boj. Aktivisti ASI so denimo le mesec dni pred aretacijo podprli tudi prebivalce romskega naselja, ki so jih tik pred začetkom Univerzijade v Beogradu nasilno izselili iz njihovih domov. Aretacija mladih aktivistov (starost zaprtih je od 19 do 29 let) se je zgodila ravno v času, ko je bila v zadnjem trenutku odpovedana Beograjska parada ponosa, saj naj “policija udeležencem ne bi mogla zagotoviti varnosti pred napadi pripadnikov desničarskih skupin”. Oboje, tako absurdna represija nad aktivisti kot toleriranje fašističnega nasilja, sta dva obraza sodobne Srbije. Na napad države na anarhiste se je močno odzvala tudi civilna družba v Srbiji. Okoli sto ljudi je v začetku januarja v Beogradu protestiralo in zahtevalo izpustitev zaprte šesterice, več sto ljudi je podpisalo peticijo Skupine za monitoring procesa proti šestim anarhistom (http://monitoring.zbrka.net/), organizirane pa so bile tudi javne debate na to tematiko. O abusrdnosti pravnega postopanja v primeru šesterice kot tudi o kriminalizaciji celotnega civilno-družbenega delovanja v Srbiji so spregovorili pravniki, profesorji, umetniki, novinarji, aktivisti in drugi posamezniki. Ogorčenost nad primerom je segla preko mej Srbije. Od septembra dalje so po večjih mestih v Evropi in drugod potekale solidarnostne akcije; Zagreb, Atene, Sofija, Varšava, Granada, Madrid, London, Berlin, Ankara, Moskva, Bern, Budimipešta, Melbourne... Tudi v Sloveniji je lokalna anarhistična skupina FAO (Federacija za anarhistično organiziranje) 10. septembra pred srbsko ambasado v Ljubljani izvedla akcijo podpore priprtim in prelepila zunanje zidove ambasade z izjavami, na pločnik pred ambasado pa s spreji napisala: FREE BGD5 (http://a-infoshop.blogspot.com/2009/09/novice_14.html).